Mirna terapevtska soba
Spletna psihoterapija

Vaša pot do boljšega življenja se začne tukaj

Dr. Dragana Đurić-Pelemiš

Klinična gestalt psihoterapevtka

Specialistka družinske medicine

Dr. Dragana Đurić-Pelemiš

Nekaj besed o meni

Dr. Dragana Đurić-Pelemiš

Rodila sem se leta 1970 v Tuzli, kjer sem končala Medicinsko fakulteto, specializirala družinsko medicino in že več kot 30 let predano delam kot zdravnica.

Certifikat iz integrativne gestalt psihoterapije sem pridobila leta 2015 po zaključenem izobraževanju v Zagrebu in Tuzli, v šoli, ki je delovala kot izpostava Inštituta za integrativno gestalt terapijo iz Würzburga v Nemčiji.

Po preselitvi v Republiko Slovenijo sem nadaljevala z delom zdravnice, hkrati pa razvijala svoje psihoterapevtsko delo in strokovno izpopolnjevanje.

Pri svojem delu negujem celosten pristop k človeku ter povezujem telesno in duševno zdravje. Poleg gestalt psihoterapije me zanimajo tudi druge psihoterapevtske smeri, med njimi transakcijska analiza, družinske konstelacije, scenske postavitve in biblioterapija.

Prosti čas posvečam preučevanju vzhodne medicine, slikanju in jogi.

Moj terapevtski pristop

Gestalt psihoterapija je smer, ki človeka obravnava kot celovito bitje – skozi njegove misli, čustva, telo in odnose z drugimi. Osredotoča se na to, kar se dogaja „tukaj in zdaj“, in osebi pomaga razviti večjo zavedanje sebe, svojih potreb in načinov, na katere vzpostavlja stik s svetom okoli sebe.

Gestalt psihoterapijo imam rada, ker upošteva edinstvenost in različnost vsake osebe. Sprejema odpore klienta kot naraven del procesa ter omogoča, da terapevt in klient skupaj ustvarjata ritem terapije.

Med terapevtskim procesom klient pridobi znanja in veščine, ki mu pomagajo prevzeti odgovornost za lastno življenje ter najti odgovore in rešitve, ki jih potrebuje in ki mu lahko koristijo vse življenje.

Gestalt pristop posebej poudarja pomen zavedanja, stika s seboj in okoljem ter razumevanja načina, kako doživljamo sebe, druge ljudi in življenjske situacije. Skozi raziskovanje misli, čustev in telesnih občutkov klient razvije globlje razumevanje lastnih potreb in vzorcev vedenja.

Moja vloga je, da ta proces podprem, pospešim in obogatim z novimi uvidi in izkušnjami ter ustvarim prostor, v katerem se boste počutili razumljeni in sprejeti prav takšni, kot ste.

Verjamem, da so ljudje po svoji naravi dobri in da si vsak zasluži priložnost, da živi izpolnjeno, pristno in srečno življenje.

Psihoterapija

Psihoterapija je profesionalen, strukturiran proces, ki vam pomaga razumeti sebe, preseči čustveno bolečino in razviti bolj zdrave načine delovanja.

Kaj je psihoterapija?

Psihoterapija je zdravljenje s pogovorom oziroma zdravljenje s pomočjo pogovora. Psihoterapija je proces, ki poteka med terapevtom in klientom ter obsega vrsto besednih in nebesednih tehnik, katerih cilj je boljše duševno delovanje ali odprava psihičnih težav. Psihoterapevt in klient najpogosteje sedita drug nasproti drugega in se pogovarjata. Eno srečanje traja približno 50 minut, najpogosteje priporočen ritem pa je enkrat tedensko.

Poleg reševanja težav in stisk psihoterapija v veliki meri omogoča „rast in razvoj“ osebnosti. Z delom „na sebi“ oseba krepi svojo osebnost in življenjske stiske „nosi“ na drugačen (bolj zdrav) način. Takšne osebe razvijajo svojo ustvarjalnost, imajo kakovostnejše življenje ter so osebno in poklicno bolj zadovoljne.

Mir in kontemplacija

Problematika

Ne glede na to, s čim se soočate, niste sami. To so nekatera od področij, na katerih vam lahko pomagam.

Travma

Travma

Beseda „travma“ je grškega izvora in prvotno pomeni rano zaradi nekega zunanjega vzroka. V tem smislu je „psihična travma“ čustvena in kognitivna rana, motnja individualnega dinamičnega ravnovesja, ki nastane, ko so osebne sposobnosti za soočanje dlje časa preobremenjene.

Najpogostejše situacije, ki povzročijo travmo, so: psihična in/ali fizična zloraba, ogroženost – lastna ali ogroženost bližnjih oseb in družinskih članov, zdravstvene težave, smrt bližnje osebe, nasilje v družini ali druge oblike nasilja, nesreče, izguba materialne varnosti, vojne okoliščine ali naravne nesreče in drugo. Oseba travmo doživlja kot intenziven strah, grozo in nemoč.

Stres

Stres

Stres je beseda, ki jo slišimo vse pogosteje. Vse večje zahteve sodobne družbe pogosto delujejo preplavljajoče na človeka. Stres opredeljujemo kot napor in pritisk, ki ju doživljamo, ko se soočamo z zahtevami in pričakovanji, ki postopoma ali nenadoma vplivajo na našo sposobnost, da se spoprijemamo s svojim življenjem oziroma ga usmerjamo.

Običajen stres je za vsakega človeka nekaj pozitivnega in spodbudnega. Takšen stres nas motivira, da damo vse od sebe in dokončamo, kar smo začeli. Ni porazen in zlahka se vrnemo v običajen življenjski ritem.

Težava nastane, ko je stres tako močan, da čutimo, da se ne zmoremo spoprijeti z zahtevami in pričakovanji, ki so pred nami. Enako škodljiva je tudi dolgotrajna izpostavljenost številnim vsakodnevnim zahtevam, tudi manjšim, ki lahko vodijo do globokih čustvenih ran.

Stres na delovnem mestu

Stres na delovnem mestu

Stres na delovnem mestu si zasluži posebno pozornost, med drugim tudi zato, ker ni osebe, ki ne bi doživela stresa pri delu, in ni poklica, ki ne bi bil stresen. Vendar so nekateri poklici zaradi narave dela bolj izpostavljeni stresu. Najbolj so stresu izpostavljene osebe, ki jim je na delovnem mestu ogroženo življenje ali so odgovorne za življenja drugih ljudi, na primer zdravstveni delavci in piloti.

Največji vir stresa so dela, ki zahtevajo:

  • Sprejemanje odločitev
  • Nenehno izmenjavo informacij z drugimi
  • Delo v slabih fizičnih pogojih
  • Hitrost dela in dinamičnost
  • Kratke časovne roke
Izguba ljubljene osebe

Izguba ljubljene osebe

Izguba ljubljene osebe je sestavni del naših življenj. Lahko mirno rečemo, da ni osebe, ki vsaj enkrat na kakršen koli način ne bi izgubila nekoga, ki ji je blizu. Naj gre za razpad partnerske zveze, prekinitev prijateljstva ali smrt naših najbližjih – izgube so boleče izkušnje, ki zelo pogosto negativno vplivajo na psihofizično stanje osebe.

Ko izgubimo ljubljeno osebo, nam življenje naenkrat postane težko, polno žalosti in nesprejemanja. Kot običajne reakcije na dogodek se pojavijo šok, jeza, pomanjkanje samozavesti, praznina, osamljenost, obup, občutek dezorientiranosti in miselne blokade.

Žalovanje pomeni duševni in telesni odziv na doživeto izgubo, hkrati pa nam omogoča, da se od ljubljene osebe poslovimo.

Razveza zakonske zveze

Razveza zakonske zveze

Razveza je v družbi vse pogostejši pojav, tako pogost, da se sploh ne začudimo več, ko slišimo, da se nekdo, ki ga poznamo, razveza. Ali smo vsi pozabili tiste dobro znane nasvete: „…v dobrem in v slabem“ in „Bodite ljubosumni – ne drug na drugega, ampak na svoj zakon! Varujte ga pred vsemi skušnjavami!“ – ali pa smo to razumeli le kot še eno frazo, izrečeno tistega dne, ki ne pomeni veliko.

Kakor koli že, razveza kot vse pogostejši družbeni pojav zahteva posebno pozornost, zlasti s psihičnega vidika. Po statistikah razvezani ljudje živijo krajše kot tisti, ki so poročeni. Tudi tega „zdravstvenega“ vidika razveze ne smemo zanemariti.

Storitve

Individualna psihoterapija

Individualna psihoterapija pomeni srečanja, v katerih sodelujeta samo terapevt in klient. Srečanje traja približno 50 minut. Najpogosteje priporočen ritem je enkrat tedensko. Glede na potrebe klienta je lahko tudi redkeje, pa tudi pogosteje (dvakrat ali trikrat tedensko).

Cilj individualne terapije je reševanje težav, pa tudi ozaveščanje in sprejemanje sebe ter drugačen pogled nase in na socialno okolje. Oseba najde nove načine za vzpostavljanje zrelega in konstruktivnega stika z okoljem. Posledično se počuti bolj zadovoljno, izpolnjeno in svojo življenjsko energijo usmerja bolj ustvarjalno.

Skupinska psihoterapija

Skupinska psihoterapija podobno kot individualna pomaga ljudem izboljšati načine spoprijemanja s težavami. Tukaj pa se oseba poleg terapevta sreča tudi s skupino ljudi. Ta vrsta terapije je usmerjena v interakcije med člani skupine, zato je še posebej primerna za osebe, ki imajo težave v socialnih odnosih.

Skupina predstavlja socialno okolje v malem in nam kot taka ponuja:

  • možnost, da vadimo socialne veščine (občutljivost za potrebe in občutke drugih, strpnost do različnosti, izražanje čustev na zdrav in konstruktiven način)
  • možnost, da izvemo, kako nas vidijo drugi
  • možnost, da vadimo načine vzpostavljanja komunikacije z osebami, ki jih ne poznamo, z osebami nasprotnega spola itd.
  • podporo ob spoznanju, da nismo edini in sami s svojimi težavami.

Partnerska terapija

Partnerska terapija najpogosteje pomeni delo s partnerjema. Lahko pa se uporabi pri delu s katerima koli dvema bližnjima osebama (brat in sestra, mati in hči, mati in sin, oče in sin, dva prijatelja itd.). Pri tej vrsti terapije klienta ob pomoči terapevta rešujeta svoje konflikte, se učita izražati čustva na konstruktiven način, spoštovati različnosti in negovati partnerski odnos ter ozaveščata, katera prepričanja in stališča ovirajo njun odnos v zakonu, s partnerjem itd.

Partnerska terapija se najpogosteje uporablja, kadar:

  • eden ali oba partnerja ne čutita čustvene bližine
  • partnerja ne zmoreta rešiti konfliktnih situacij
  • partnerja nista usklajena glede načina vodenja gospodinjstva
  • partnerja nista enotna glede stališč o vzgoji otrok
  • eden ali oba partnerja nista zadovoljna s svojim spolnim življenjem.

Podpora pred sklenitvijo zakonske zveze

Ta oblika terapije je usmerjena v delo z osebami, ki načrtujejo sklenitev zakonske zveze ali so jo pred kratkim sklenile.

Izbira zakonskega partnerja in odločitev za poroko sta ena najpomembnejših življenjskih odločitev vsake osebe. Izbira zakonskega partnerja je odvisna od stališč, vrednot in navad vsakega posameznika. Partnerja se najpogosteje izbirata po zgledu uspešnih partnerskih odnosov staršev ali pa zavračata tisto, kar se je v primarni družini izkazalo za neuspešno.

Včasih osebe sklenejo zakonsko zvezo tudi pod pritiskom okolice, čeprav v resnici niso našle prave osebe zase in se za ta korak ne počutijo pripravljene.

Osnovni pogoj za harmoničen in srečen zakon je separacija oziroma odcepitev od svoje družine. Izbrati „pravo“ osebo za življenjskega sopotnika ni lahko. Če niste prepričani, ali se odločate prav, se obrnite na strokovnjaka. Iskanje nasvetov pri prijateljih in sorodnikih ni idealna rešitev, saj ti ne morejo biti nevtralni in nimajo strokovnega znanja.

Delo z otroki in mladostniki

Sodoben način življenja, hiter tempo in vse manj prostega časa so velik izziv, zlasti za starše. Ti so razpeti med bojem za preživetje in potrebo po zagotavljanju čim večjih materialnih sredstev na eni strani ter potrebo, da se posvetijo otrokom, na drugi strani.

V takšnih razmerah smo pogosto nervozni, preveč zahtevni ali preveč popustljivi. Otroci nimajo sposobnosti odraslih, da bi izrazili svoja čustva, strahove, razmišljanja itd. Mnogi se v takšnem položaju obrnejo k virtualnemu svetu računalniških iger in interneta ali pa najdejo druge načine spoprijemanja z negativnimi občutki. Tako se otroci vse bolj odtujujejo od staršev, vrstnikov in socialnega okolja, pri čemer se njihove psihične težave le poglabljajo. Psihoterapija vam lahko pomaga vzpostaviti stik z otrokom ter prepoznati in zadovoljiti njegove pristne potrebe, ki na prvi pogled niso vedno jasno vidne.

Starši se vsekakor vključijo v obravnavo z otroki.

Delo z otroki, katerih starši se ločujejo

Razveza staršev je velika sprememba v otrokovem življenju. Otrokom je predvsem težko razumeti, kaj se je zgodilo staršem in zakaj se je zgodilo. V novi situaciji, ki je ne razumejo v celoti, otroci občutijo veliko negotovost, strah pred zapustitvijo in žalost zaradi odhoda enega od staršev. Mnogi otroci verjamejo, da so sami krivi za razvezo, in čutijo potrebo, da bi jo preprečili. Zelo pomembno je iskreno odgovoriti na vprašanja, ki jih otrok postavlja. Otroku je treba razložiti, da ni kriv in nikakor ne more biti kriv za razvezo ter da ljubezni med staršema ni več. Mnogi otroci se bojijo, da bo, če sta se starša nehala ljubiti, nekega dne izginila tudi ljubezen do njih. Treba jim je pojasniti, da gre za drugo vrsto ljubezni in da ta ne more izginiti. Otroci v stresni situaciji potrebujejo občutek varnosti, empatijo in razumevanje.

Način dela

Spletna terapija je enako učinkovita kot terapija v živo. Vse, kar potrebujete, je internetna povezava in miren prostor.

Srečanja potekajo prek spletnega video klica, kar omogoča vizualni stik in naravno komunikacijo, tako kot v tradicionalnem terapevtskem okolju.

Spletno terapevtsko srečanje

Kako ta praksa deluje?

1

Rezervirajte termin

Kontaktirajte me na e-naslov dragana.pelemis70@gmail.com in navedite termin, ki bi vam ustrezal.

2

E-poštna potrditev vašega termina

Potrditev vašega termina boste prejeli na e-naslov, s katerega ste poslali začetno sporočilo.

3

Psihoterapija prek video klica

Za video klic uporabljamo aplikacijo za spletne video klice.

Kaj potrebujete?

Stabilna internetna povezava

Za kakovosten video klic brez prekinitev.

Zasebni prostor

Miren prostor, v katerem se počutite varno in v katerem vas nihče ne bo motil.

Naprava s kamero

Računalnik, tablica ali telefon s kamero in mikrofonom.

50 minut časa

Vsako srečanje traja 50 minut. Bodite pripravljeni 5 minut prej.

Cene in način plačila

Kako opravim plačilo, če se odločim za psihoterapijo?

Plačilo s PayPal

Plačilo se izvede prek računa PayPal. Na našem prvem uvodnem srečanju, ki je brezplačno, se dogovorimo, kako pogosto so srečanja potrebna, in o ceni posameznega srečanja.

Plačilo vnaprej

Plačilo srečanja se izvede najmanj 24 ur vnaprej, skladno z dogovorom z uvodnega srečanja.

Vračilo

Če iz katerega koli razloga, vaše ali moje zadržanosti, srečanja ne moremo izvesti, se plačani znesek v celoti vrne.

Pripravljeni na prvi korak?

Oglasite se po e-pošti in naročite svoje spletno srečanje.